TERAPEVTSKA VADBA

Terapevtska vadba je namenjena tudi iskanju lastnega zadovoljstva, zabave, sprostitve obenem pa odpravljanju zdravstvenih težav, ki vam predstavljajo oviro za popolno izpolnitev vsakdanjih nalog.

Fizioterapevt je zdravstveni delavec, strokovno usposobljen za evalvacijo in izboljšanje gibanja in delovanja telesa, s posebnim poudarkom na fizični mobilnosti, ravnotežju, telesni drži, utrujenosti in bolečini. Človek ima lahko prizadete veliko sposobnosti, ki vplivajo in omejujejo njegovo fizično aktivnost. Cilj fizioterapije je torej posamezniku pomagati pri soočanju z izzivi mobilnosti in fizičnimi zahtevami tako družinskega, socialnega kot delovnega okolja.

Pri fizioterapiji gre za sodelovanje med bolnikom in fizioterapevtom pri zmanjševanju omejitev, povečevanju fizičnih sposobnosti in vsesplošne kakovosti življenja ter preprečevanju izčrpavajočih poškodb in zapletov. Terapevt bolnikovo stanje natančno oceni in priporoči ustrezne strategije zdravljenja. Bolnik pa je tisti, ki s svojo odločenostjo in predanostjo izvaja režim zdravljenja ter terapevtu posreduje tako zelo pomembne povratne informacije. Slednje bo fizioterapevtu namreč v veliko pomoč pri načrtovanju in prilagajanju bolnikovega načrta okrevanja.
Uspešen program fizioterapije vsebuje naslednje elemente:

  • izobraževanje pacientov in njihovih družin o fizičnih simptomih ter korakih, ki bodo sedanje stanje izboljšali ter preprečevali nepotrebne zaplete
  • Individualen načrt telesne vadbe, ki se bo osredotočal na te težave ter pripomogel k izboljšanju zdravja in delovanja
  • izboljšanje mobilnosti ter tehnike varčevanja z energijo z uporabo različnih pripomočkov, prilagojene opreme (doma, na delovnem mestu, v avtu) ter seznanjanje z resursi, ki so na voljo
  • intervencije, ki se nanašajo specifično na okvare in omejitve mobilnosti
  • na fizioterapijo vas bo najverjetneje napotil vaš zdravnik, vsekakor pa lahko pobudo za srečanje s terapevtom dati sami
  • fizioterapevt bo opravil obsežen in natančen pregled vašega fizičnega stanja
  • telesna drža, težave z ravnotežjem, in gibanje telesa
  • stopnja utrujenosti
  • mišična moč
  • prožnost mišic, vezi in sklepov
  • sposobnost občutenja (vroče/mrzlo, bolečina, dotik itd.)
  • varnost in gibljivost v domačem okolju, na delu in v širšem okolju
  • vzdržljivost
  • terapevtov primarni cilj bo najverjetneje izboljšanje vaše gibljivosti s pomočjo telesne vadbe.
  • načrt telesne vadbe bo sestavljen iz ene ali večjih skupin aktivnosti, katerih cilj je:
  • večanje moči
  • izboljševanje obsega gibanja
  • raztezanje
  • izboljšanje vzdržljivosti in aerobne funkcije
  • izboljšanje ravnotežja in koordinacije

Telesna vadba bo pomagala razvijati in krepiti tiste mišice ter ohranjati moč in vzdržljivost. Vadba bo vaše mišice ‘naučila’ bolje delati tako samostojno kot skupaj z drugimi ter tako izboljšala koordinacijo rok in nog. Program telesne vadbe vas lahko nauči kako hoditi in se gibati, da bi nadomestiti primanjkljaje sprememb, ki jih ima vaše telo. Vadba lahko tudi izboljša vaš obseg gibanja ter zmanjša posledice blage spastičnosti, težav z ravnotežjem in nekatere vrste bolečin. Aerobna vadba, prilagojena vašim sposobnostim in omejitvam, dokazano zmanjšuje utrujenost in depresijo, izboljšuje moč in splošno telesno pripravljenost ter pomaga vzdrževati telesno težo. Vadba z utežmi zmanjšuje tveganje za pojav osteoporoze pri osebah z zmanjšano mobilnostjo.

 

INDIVIDUALNA TERAPEVTSKA VADBA

Ima v fizikalni medicini primarno vlogo. Zdravimo z gibom, ki ga izvajamo pasivno, aktivno ali proti uporu. Z individualnimi vajami izboljšujemo omejeno gibljivost sklepov, mišično moč in vzdržljivost, povečujemo koordinacijo. Pomagajo pri preprečevanju in popravljanju deformacij ter izboljšanju funkcij organskih sistemov in splošne kondicije. Terapevtske vaje so lahko individualne ali skupinske. Prednost individualne vadbe je prisotnost fizioterapevta pri posameznem pacientu, kar omogoča večjo pomoč, nadzor nad izvajanjem vaj in večje motiviranje pacienta. Pacienta naučimo tudi ustreznih vaj, ki jih lahko kasneje redno izvaja sam.
Terapevtske vaje so lahko individualne ali skupinske. Individualne izvajamo na fizioterapiji, skupinske pa v telovadnici. Tako kot je gibanje osnova našega življenja, je tudi kinezioterapija osnova fizikalne terapije.
Terapevtske vaje zajemajo:
  • aktivne vaje
  • asistirane vaje
  • pasivne vaje
  • vaje za sprostitev
  • vaje za krepitev mišic
  • vaje za stabilizacijo medenice, hrbtenice
  • vaje za vdržljivost
  • vaje po porodu
  • vaje za raztezanje mišic
  • vaje z žogo
  • vaje s trakom
  • vaje z utežmi
  • vaje proti uporu
  • vaje po metodi pnf
  • dihalne vaje
  • vaje za korekcijo drže
  • sklepna mobilizacije
  • vadba na kolesu
Značilnost vadbe:
  • skrben izbor vaj
  • kontrola pravilnega izvajanja vaj
  • intenzivnost, prilagojena posamezniku
Mišična moč
Vadbo mišične moči opravljamo z izometričnimi vajami.
Izometrične vaje so tiste, pri katerih se dolžina mišične moči ne spremeni in ne pride do giba v sklepu, npr. pritisk rok ob podlago leže na hrbtu.
Pri izotoničnih vajah pa mišica premaguje težo (npr. upogib komolca stoje), težo in dodatno breme (npr. upogib komolca z utežjo) ali opravi gib v razbremenilnem položaju (npr. upogib v komolcu leže na boku, ko je nadlahet ob telesu).
Z vajami za ohranjanje in /ali povečanje mišične moči je potrebno začeti takoj na začetku bolezni, četudi so sklepi vneti, boleči in otekli. Če bolnik zaradi bolečin ne more izvesti giba v sklepu, naj vsaj napenja mišice statično (izometrično), proti  nepremagljivemu uporu (ne pride do giba v sklepu) in napetost zadrži 6 sekund.
Ko akutno stanje v sklepu mine bolnik lahko začne z izvajanjem izotoničnih vaj do meje bolečine. Pri vadbi brez uteži že s položajem telesa in udov odmerjamo upor, z zadrževanjem giba pa učinek dodatno stopnjujemo. Upor dodatno povečamo z uporabo prostih uteži, elastičnih trakov, trenažerjev (uteži na vodilih) idr.
 
Gibljivost
Gibljivost sklepov ohranjamo z aktivnimi vajami v polnem obsegu giba večkrat na dan. Če giba ne moremo izvesti do konca v obremenjenem položaju (proti gravitaciji), si pomagamo z vadbo v razbremenjenem položaju ali pa gib do končanega položaja izvede druga oseba (fizioterapevt).
Načrtna vadba za izboljšanje že okrnjene gibljivosti sklepov zahteva izvedbo vaje v razbremenilnem položaju sklepa, ko je pritisk na sklepne površine med gibanjem najmanjši. Razbremenitev dosežemo z vadbo na dobri drsni vodoravni podlagi, s pomočjo škripcev, razgibavanja v vodi, najboljša možnost pa je vadba ob pomoči fizioterapevta.

SKUPINSKA TERAPEVSKA VADBA

Temelji na najsodobnejših znanjih o tem, kako nastane bolečina v hrbtenici in v sklepih ter na smernicah za preprečevanje osteoporoze in krepitve kosti. Terapevtska vadba je namenjena tudi iskanju lastnega zadovoljstva, zabave, sprostitve obenem pa odpravljanju zdravstvenih težav, ki vam predstavljajo oviro za popolno izpolnitev vsakdanjih nalog. Poleg vadbe z žogo vključuje tudi elemente pilatesa in joge. Poudarek je na pridobitvi obsega gibov, normalni raztegljivosti mišic in vezivnega tkiva ter na splošni fizični kondiciji, prav tako pa posamezniku pomaga razviti uravnotežen mišično-skeletni sistem, boljšo držo ter optimalno fizično in duševno počutje.

Značilnosti vadbe:

  • skrben izbor vaj
  • kontrola pravilnega izvajanja vaj
  • intenzivnost, prilagojena posamezni skupini
  • izbrana glasba, ki podpira cilje telovadbe

 

Terapevtska vadba bo zajemala:

  • vaje za stabilizacijo medenice in hrbtenice (primerne vaje za dolgotrajne bolečine v hrbtenici, pri poškodbah hrbtenice, operativnih posegih, za boljši nadzor trupa, za primerno stabilnost, ..)
  • vaje za vzdržljivost in tonus mišic (obrabljeni sklepi)
  • korekcija telesne drže
  • vaje za osteoporozo
  • dihalne vaje za izboljšanje in povečanje pljučnih kapacitet
  • trening mišic medeničnega dna (nehoteno uhajanje urina ali blata, težave s sečnim mehurjem ali blatom)
  • ravnotežje, za zmanjšanje možnosti za padce
  • sproščanje (trening različnih tehnik sproščanja)
  • medicinsko gimnastiko

 

NORDIJSLKA HOJA

Nordijska hoja nam je kot oblika gibanja najbližje in je primerna za vsakogar. Uporaba palic omogoča, da pri hoji uporabljamo tudi mišice trupa in rok, kar znatno poveča efekt vadbe, tudi do 40 % več kot pri običajni hoji.
Namenjena je vsem! S tako obliko vadbe dosežemo izboljšanje aerobne vzdržljivosti in izboljšujemo funkcionalnost srce žilnega sistema. Vadba pomaga pri izgubi in uravnavanju telesne teže, lahko se uporablja v rehabilitacijske namene ali pa samo kot obliko rekreacije, ki je osnova za zdravo življenje.
Nordijska hoja ima več tehnik, katere določajo stopnjo intenzivnosti vadbe. Od čisto osnovne oblike gibanja kot je hoja, hoja s pomočjo palic v tehniki dvotaktnega diagonalnega koraka do štirikoraka s soročnim odrivom.
Trening nordijske hoje se uporablja tudi v namene pridobivanja vzdržljivosti saj je zaradi vključevanja velikega števila mišic idealna za razvijanje te sposobnosti.

Kaj izboljšujemo z vadbo nordijske hoje?

  • osnovno in specialno vzdržljivost
  • izboljšanje srce žilnega sistema
  • krepitev dihalnega sistema
  • izboljšanje in vzdrževanje gibljivosti

Vadba je primerna za vse starosti, nivoje predznanja in vzdržljivosti saj bomo naredili vsaj dve težavnostni skupini. 
Pri vadbi bomo zavzeli celotno telo. Med hojo bomo delali vaje za moč, raztezne vaje in še marsikaj drugega. Predvsem pa, uživali ob večernih zanimivih pohodih!

Nordijska hoja je najbolj primerna vadba za pripravo na nordijski tek in tek.